Martin Iskra, 7 let, Vrhnika

V prizadevanju za male odpovedi in mala dejanja ljubezni smo vztrajali do konca! Čeprav nam kdaj ni šlo tako, kot bi želeli, smo s svojim prizadevanjem razveseljevali naše bližnje. Ves postni čas smo se v bistvu naprezali, da bi odvalili kamne razvad v našem življenju, ki nam zastirajo pogled k bližnjemu, ki nas otežujejo in nam preprečujejo, da bi se nasmehnili. Jezus je vstal in živi! Ni več potrebno, da se sami naprezamo, sprejmimo ga za življenjskega sopotnika, tokrat zares! Še tako veliko stiska, bolečina, nemoč je neznatna v primerjavi z Jezusovo ljubeznijo in svetlobo, ki jo prinaša v naše življenje. Veličina njegove ljubezni pa je tudi v tem, da nas ne sili, da ga sprejmemo, ampak je neverjetno potrpežljiv v čakanju, da mu odpremo vrata srca. In ko jih končno odpremo, nas preplavi veselje, ki prinaša resnično svobodo božjih otrok. Vstal je in živi! Ne dopustimo, da njegove ljubezni ne...