Vaše prejšnje pisanje me je zelo vznemirilo. Moja žena tudi trdi, da mi ne more več zaupati, jaz pa vem, da sem zaupanja vreden, in to trdim s čisto poštenim srcem. Naj torej samo čakam, da se bo v njej nekaj premaknilo in mi bo spet začela zaupati?


Čakanje na povrnjeno zaupanje vaju verjetno dobesedno ubija! Čutite se nemočni, da bi karkoli spremenili, zato samo čakate. Kljub vsemu pa si morate tudi priznati, da ste v bistvu zelo jezni in večkrat besni na svojo ženo, le da ji tega ne poveste, zato jo preprosto »kaznujete z molkom«. S tem, ko ste tiho, se namreč v njej samo še naprej prebujajo dvomi, kako je z vami, kaj čutite, kaj ter predvsem o čem razmišljate. Ker na vse to nima nobenega odgovora, postaja še bolj nezaupljiva. Jasno je, da je nočete še bolj prizadeti, nočete ji naložiti še več bremen, ker so že ta preveč zanjo; poleg tega pa vi še zdaleč ne razmišljate tako kot ona, ampak ste samo zelo prizadeti. Žena vam glede na vaše prepričanje, razmišl...