»Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34).

Močna kakor smrt je ljubezen, je zapisano v Visoki pesmi. Veliko in radi govorimo o krščanski ljubezni, a vse prevečkrat površno, saj jo povezujemo z nekakšnim občutkom prijateljstva do vseh ljudi, s čustvom bratstva in sestrinstva. Teže je prodreti v globino nove zapovedi ljubezni. Morda se znamo premalo vživeti v Jezusovo srce in v njegovega duha, iz katerih je privrela ta zapoved.

Mnogokrat se je že zgodilo: družinski oče ali mati pokliče svoje otroke in vnuke k smrtni postelji in jim da zadnja navodila; sporoči jim, da jih je imel rad ali rada, prosi tudi za odpuščanje. Ura slovesa je tako sveta ura duhovne oporoke. Nekaj podobnega se je dogodilo po obedu v dvorani zadnje večerje. Po umivanju nog je Juda odšel iz dvorane. Njegov odhod je pomenil, da se je končalo eno obdobje Jezusovega življenja, kmalu se bo začelo drugo: obsodba, križev pot in smrt na križu. V tem zarezu časa, ko je...