Vedno smo veseli, ko naletimo na prijazne ljudi. Včasih zaradi tega kar laže živimo. Prav dobro pa čutimo, kdaj gre za resnično prijaznost, kdaj pa je prijaznost narejena in doseže ravno nasprotni učinek. Včasih ljudje mislijo, da morajo biti prav posebno prijazni, pa bi bilo večkrat bolje, če bi se vedli čisto normalno. Tako se pogosto zgodi tudi invalidom, da naletijo na ljudi, ki hočejo biti do njih na vsak način zelo prijazni, pa doživljajo invalidi to prijaznost povsem drugače.

Znanka mojih let, ki že nekaj časa uporablja invalidski voziček, mi je pripovedovala o svojem nakupovanju v BTC-ju. Ne več čisto mlada prodajalka je bila do nje, »uboge«, ne še čisto stare gospe v vozičku tako posladkano prijazna, da se je res komaj zadržala. »Le počaaaasi gospaaa«, ji je na vso silo hotela pomagati natakniti rokav, »saj se nikaaaamor ne mudi, vas bodo že počakaaali«. Saj poznate te vrste prisiljeno prijaznost.

Zaradi vsega tega je bila...