Vidite, kako se pomlad razcveta v osupljivi svežini in lepoti in s skrivnostno močjo odeva vse gole veje v mlado zelenilo? Ste opazili, kako se razcvetajo travniki in kako se vsak košček zemlje, ki ni prekrit z betonom, odeva v kakšen cvet ali vsaj v skromen plevel? Slišite zjutraj, oj, celo med hišami in ulicami, veselo žvrgolenje ptic, ko znašajo skupaj nova gnezda? Tudi vas preseneča kot mene vsak večer vedno znova ta nova svetloba, ki ji ne vem vzroka in imena? Tudi vas vedno znova navdaja s hrepenenjem, ki ga jaz v svojem srcu povezujem s pomladjo? Pomlad je, pomlad v polnem razcvetu. Ste že kdaj premišljevali o tem, kako spomladi človek zahrepeni? Po lepoti, po pesmi, po ljubezni, po neznanem …

In lepo je, ko se zaveš, da civilizacija tega hrepenenja ni mogla ubiti, ni mogla človeka spremeniti v betonsko in računalniško bitje – ko zacvetijo trave, zapolje kri po žilah in zaigra srce v prsih.

V ta mili pomladni čas je verni človek postavil še prav posebno češč...