Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ko se nikamor ne mudi

Karlo Smodiš
Za vas piše:
Karlo Smodiš
Objava: 13. 01. 2007 / 23:00
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 12.01.2007 / 11:40

Ko se nikamor ne mudi

Kaj storiti, ko se mudi k maši ali zjutraj v šolo, otrokom pa se čas ustavi? Na prigovarjanje staršev, naj pohitijo, se gibi celo upočasnijo in opozorila o zamudi naletijo na gluha ušesa. Predvideni polurni sprehod se spremeni v triurno »cijazenje « ali pa se pot podaljša za nekaj nepredvidenih ovinkov. Zakaj otroci to delajo? Razlogov je lahko več. Najprej je treba vedeti, da imajo otroci drugačen občutek za čas in je lahko zavlačevanje nenamerno. Težava se pojavi, če zavlačujejo namerno, kar je posledica njihove želje poudariti neodvisnost ali vzbujati pozornost. Odziv staršev je ponavadi priganjanje in večkratno ponavljanje: »Pohitite. Zamudili bomo!« Največkrat so taki pozivi brez učinka. Reševanja se je najbolje lotiti s preventivnimi ukrepi. Na pot se odpravimo dvajset minut prej. Otroku dajmo zgled. Povejmo samo enkrat, da je čas za odhod, in se odpravimo v avto. Učinek bo najverjetneje presenetljiv. Če bo otrok kljub temu mečkal še naprej, naj občuti posledice. Naj zamudi v...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh