»Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju« (Jn 17,21).

Jezusova velikoduhovniška molitev se konča z gorečo prošnjo za edinost med Jezusovimi učenci. To je zadnja Jezusova misel pred odhodom na Oljsko goro in na Kalvarijo. Zagotovo je bila zanj to tudi boleča misel, nesel jo je na križ. Dobro je poznal človekovo srce in njegovo nagnjenje k delitvi in razcepitvi, zato je učencem zaupal poslanstvo edinosti. Tretje tisočletje, v to sem prepričan, bo tisočletje krščanske edinosti in sprave, ali pa ne bo več krščansko tisočletje. Tisočletje edinosti in sprave bo postalo ne le v imenu strahu in ogroženosti pred pohodom islama, še veliko bolj bo to postalo v imenu notranjega zakona krščanstva, Jezusove nenehne prošnje in molitve:

»Da bi bili vsi eno ...«

V versko mešanem okolju je zelo pomemben praktični ekumenizem, ekumenizem vsakdanjika, ki je večji motor združevanja kot pa teoretični, teološki disk...