V petek, 2. julija 1937 – bil je prvi petek v mesecu in praznik Marijinega obiskanja – so se proti cistercijanskemu samostanu v Stični stekale množice okoliškega prebivalstva. Vabili so jih zvonovi mogočne bazilike, ki so že vse dopoldne brez prestanka zvonili. V cerkvi so ob stebrih stali krepki kmečki fantje, ki so popustili delo in naglo prihiteli, takoj ko so slišali žalostno vest. Po lesenih klopeh so nenavadno resno sedeli otroci in prisluškovali ubranemu petju cistercijanskih menihov, ki se je od glavnega oltarja širilo po cerkveni ladji. Vsem je pogled venomer uhajal proti visokemu odru, ki je bil ves zasut s cvetjem in na katerem je počivala krsta.



Smrt

Nadškof Anton Bonaventura Jeglič »ni umrl kot hirajoč starček ponoči na postelji, obdan od svojcev, ki naravnega konca že dolgo pričakujejo – zgrudil se je, ko se je danilo, stoje in sam, pripravljajoč se...