Tretji del apostolske veroizpovedi se začenja z izpovedjo vere v tretjo Božjo osebo, v Svetega Duha, ki skupaj z Očetom in Sinom predstavlja skrivnostno krščansko razodetje Svete Trojice. V stari zavezi še ne najdemo neposrednega razodetja o njem, kar pa seveda ne pomeni, da ni deloval; nasprotno, veliko je mest, kjer je mogoče zaznati njegovo delovanje. Izrecno nam ga je razodel Jezus Kristus, saj je dejavno prisoten v celotnem njegovem življenju. Še posebej izstopajo odločilni trenutki, kot so Jezusovo spočetje v Devici Mariji, začetek javnega delovanja s krstom v Jordanu, kjer se pojavi »kakor golob«, in čas po vstajenju in vnebohodu, ko se na posebno močan način manifestira na binkošti in ostaja kot »duša Cerkve« prisoten ves čas. Carigrajsko-nicejska veroizpoved ima nekoliko razširjen ta del: »In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih.«