Francesco Robba je v slovenski umetnostni zgodovini označen kot »največji baročni kipar v kamnu na Slovenskem«. V času, ko je ustvarjal, naj bi Robbova dela pomenila »kvaliteten vrh kiparstva med Benetkami in Dunajem«. Širšemu krogu je najbolj poznano delo Robbov vodnjak, postavljen pred mestno hišo v prestolnici, umetnikov ustvarjalni opus pa se je po mnenju umetnostnih zgodovinarjev najbolj izrazil v oltarjih in kipih, ki jih je izdelal za cerkve v Ljubljani, Zagrebu in Celovcu. Anton Vodnik o njem piše: »V kamnite kipe je znal vnesti baročno vznemirjenost in jih napolnil z versko gorečnostjo. Pri svojem učitelju se je Robba navzel uglajenosti, ki ga je varovala pred pretirano patetičnim izražanjem.«

Francesco Robba se je rodil v Benetkah leta 1698. Med letoma 1711 in 1716 se je šolal pri znanem beneškem kiparju Pietru Barrati. V Ljubljani je prvič omenjen leta 1722, ko se je poročil s hčerko ljubljanskega kamnoseka Petra Misleja. Okoliščine Robbovega prihoda...