Iz goste teme, v kateri vidimo le korak pred seboj, se nenadoma utrga rezek glas, ki spominja na pasji lajež. Obmirujemo. Glas se ponovi in nato zamre. Vse je znova tiho, kot da se že ure in ure ni zgodilo nič. S konicami prstov otipamo baterijsko svetilko. Ozek snop modrikaste svetlobe zapleše po deblih, dokler ne oplazi svetlikajočih se oči. Srnjak! Zadržimo dih in opazujemo žival, ki narahlo poveša z rogovi okrašeno glavo. Potem raziskujemo naprej. Snop svetlobe še dolgo predira temo in odkriva nočne prebivalce gozda – lisico, divjega prašiča, sove ...


Kaj je gozd?

Te nevsakdanje dogodivščine nismo doživeli v odmaknjenih kočevskih ali snežniških gozdovih, temveč sredi Ljubljane – v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer so konec prejšnjega meseca odprli razstavo Skrivnosti gozda. Zdi se, da gozd vsi dobro poznamo, saj se po njem sprehajamo, nabiramo borovnice in gobe ter pripravljam...