Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Koreninke« naših babic in dedkov

Za vas piše:
Manuela Avšič
Objava: 17. 02. 2007 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 22.07.2010 / 10:43

»Koreninke« naših babic in dedkov

Koreninkam prištevamo vse one rastline, katere naredé v zemlji debelo in mesnato korenino prijetnega okusa
Korenje ima pomembno mesto, v naših vrtovih, ker – kot pravijo – »dela človeka bolj ljubeznivega«. To je res, kajti biti zdrav je ena največjih dobrin. Še sama ne morem verjeti, toda moja otroka se laže odpovesta bonbonom kot pa olupljenemu surovemu korenju. Zato mi na srečo za korenčkov sloves doma ni treba več skrbeti.

Janez Koprivnik, avtor knjige Domači vrtnar iz leta 1903, nam daje bogate nasvete, kako naj gojimo »koreninke«. Le-te razvršča v štirinajst skupin in pravi: »Koreninkam prištevamo vse one rastline, katere naredé v zemlji debelo in mesnato korenino prijetnega okusa. Kar pa napravi korenino redilno, to sta ponajveč sladkor in škrob (amylum); duškovih snovij je v koreninah le malo, a rezki okus in močni duh, kakoršnega imajo nekatere (redkev, hren), pa jim daje posebno, spuhno (eterično olje), ki se nahaja v njih. Koreninke prospevajo samo v dobro pregnojeni in globoko (50-60 cm) prerahljani zemlji.«

O »gomoljastem sélinu« ali zéleni...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh