Ali se je v tem naprednem in tehnološko tako blestečem veku še treba posipati s pepelom? Mar je bilo to sploh kdaj zares potrebno? Mar nam pepeljenje ne jemlje dostojanstva že od Abrahama dalje? Ta je dejal: »Drznil sem govoriti z Gospodom, dasi sem prah in pepel.«

Simbolika pepela je neizprosna; pomeni ostanek in na skrajni meji izničenje. Od življenja utrujeni pesnik pravi: »Morda pod pepelom še iskra tli; ne je buditi, naj dogori.« Ko kjer koli naletimo na pogorišče, nas presune pepel. Kristjani pa kot da bi se z obredom pepeljenja naslajali nad minljivostjo?
»Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš … Spreobrnite se in verujte evangeliju.«

Kako vse to sprejeti v času, ki reklamno prekipeva od užitkov in napitkov življenja? Saj dosegamo zvezde! Saj se vozimo v vesolje že na sprehod! Kako človekov trpki odklon do pepela povezati z njegovo olajšujočo predstavo, da je bolj dostojanstveno pa higienično biti pepel v žari kakor pa upadlo telo v krsti? K...