Humor je za nas vse zelo, zelo pomemben. S kančkom humorja postane marsikaj lažje, stvari, tudi težavne, izgubijo svojo strogo resnost. Že ob spremljanju umirajočih sem se srečevala s tem in velikokrat se spomnim na besede angleške zdravnice, ki je nekaj let delala v domu in je rekla takole: »Pri spremljanju umirajočih je zelo pomemben tudi humor. Življenje je tragikomedija, in prav je, da ga doživljamo v obeh razsežnostih.« To pa seveda ne velja samo za spremljanje umirajočih, ampak za prav vse položaje. Morda se tega veliko premalo zavedamo.

Ob tem se spomnim, kako sem se lani jeseni srečala s kolegom, malo starejšim od mene. Bil je precej bolan in je zelo težko hodil. Tudi jaz sem težko hodila. Oba sva si pomagala s palico. Ko me je zagledal, je veselo vzkliknil: »Glej, zdaj sva pa paličnjaka! Ali nisva imenitna! Še zavidali nama bodo!« In ob tem sva se prisrčno nasmejala in smejali so se tudi vsi okrog naju. Led je bil...