Žalostna sem in razočarana, najbolj sama nad seboj, ker se ne morem pogovoriti s sinom, pa če bi se še tako zelo rada. Preprosto ne zmorem zbrati toliko energije, da bi stopila do njega. Tako leta kar tečejo.



Pred nami je novo leto, čisto sveže. Ponuja nam veliko priložnosti, da kaj bistvenega spremenimo. Verjamem, da je v tem trenutku to še povsem nemogoče, ker je med vama ostalo toliko občutkov nerazrešenih. Pa vendar! Verjamem namreč, da se vam tu in tam zdi vse skupaj že čisti nesmisel, saj je bil verjetno tisti grobi prepir tudi popoln nesmisel in bi nanj radi že zdavnaj pozabili, a kar ne gre. Pravite, da ne zmorete zbrati dovolj energije, da bi stopili do svojega sina, predvsem pa vas ovira dejstvo, da ste še vedno prepričani, da se vam mora on opravičiti za svoje grobo ravnanje in besede, ki jih je izrekel. Čeprav je to storil v navalu besa, ste prepričani, da ga to ne opravičuje. Z materjo se pač ne govori t...