Blog: www.druzina.si/blog

Pogosto sem na predavanjih vprašala ljudi, ali so si pri dvajsetih zamišljali življenje tako, kot je bilo potem v resnici. Navadno so se vsi začeli smejati in mi zagotavljati, da je bilo življenje potem čisto drugačno. Pa s tem ni rečeno, da je bilo slabše. Tudi če je bilo težko, je bilo v njem veliko dobrega. Bilo pa je največkrat povsem drugačno.

Tudi jaz si pri kakšnih osemnajstih letih gotovo nisem predstavljala, da bi uporabljala invalidski voziček. Zdaj, ko ga, pa sprejemam to kot nekaj normalnega in sem vesela, da mi invalidski voziček omogoča marsikatero pot in marsikatero komunikacijo, ki je ne bi želela pogrešati.

Spominjam se, kako sem lani poleti v bližnjem Mercatorju srečala sosedo iz prejšnjega stanovanja. Ko me je zagle...