Po vrnitvi iz Jeruzalema v Tarz se je Pavel še bolj vneto posvetil študiju postave. Bil je star okoli 20 let, to pa je čas, ko človek najbolj zavzeto išče odgovore na življenjska vprašanja in se navdušeno sooča z izzivi. Kot goreč in obetaven študent si je Pavel že v Jeruzalemu pridobil veliko prijateljev in ugled, na kar se je veliko let kasneje skliceval v svojem zagovoru pred Agripom in Festom v Cezareji: »Vsi Judje vedo, kako sem živel od začetka, od svoje mladosti naprej, med svojim ljudstvom v Jeruzalemu. Ker me že od prej poznajo, lahko potrdijo, če hočejo, da sem živel po naši najstrožji verski ločini, kot farizej« (Apd 26,4–5).

Omemba, da se je Pavel pridružil verski ločini farizejev, kaže med drugim tudi na to, da ga Jeruzalem kot versko in intelektualno središče vendarle ni popolnoma prevzel, čeprav je z njim ostal tesno povezan. Tam se je namreč lahko od blizu srečal tako z bliščem kot z bedo svetega mesta, duh katerega ni ustva...