Umetnine iz naših cerkva so nam osupljivo podobne – tudi one se starajo. Njihova barva polagoma razpoka in zbledi, v naslikanih obrazih nastanejo luknjice, na lesenih kipih se polomijo prsti in odkrušijo nosovi. Ko postanejo razmere kritične, pokličejo k takim »bolnikom« zdravnike – restavratorje, ki jim z lepotnimi operacijami vrnejo nekdanji sijaj.

Skozi okna Restavratorskega ateljeja Bogovčič vdira spomladansko dopoldne. Svetloba pada na angele, ki negibno ležijo na mizah, na svetnika s pozlačeno kapo in štolo ter na kip Boga Očeta, ki je tudi v ležečem položaju osupljivo mogočen. Iz posod na okenski polici štrlijo šopi čopičev, na kuhalniku vre voda, iz katere se dviga para. V predalih, na policah in po mizah so posodice z barvami, stekleničke s tekočim zlatom in raznovrstno orodje od električnih vrtalnikov do brusov, kladiv, dlet, reflektorjev in skalpelov.

Sredi ateljeja stoji oltar iz podružnične cerkve sv. Marka nad vasjo Butoraj p...