Melisa v krajih, kjer je doma, v Južni Evropi in Zahodni Afriki, raste divje. Obstaja sicer več divjih vrst melise, a le ena sorta, Melissa Officinalis, se je uveljavila kot gojena rastlina, ki jo najdemo v skoraj vsakem vrtu. V Južni Evropi so ji pravili »srčno veselje«, v srednjeveških knjigah se je uveljavilo tudi ime »eliksir življenja«, saj so ji tedaj pripisovali številne čudežne lastnosti. Res jo bolj poznamo kot sestavino čajev, a je zaradi vonja po limoni izvrstna poživitev številnih jedi in napitkov.


Melisa zraste do pol metra visoko in je prezimno trden grm, uspeva tudi v suhih tleh. Ker se močno razrašča, jo moramo razsajati. Melisine cvetove obožujejo čebele, kar označuje že samo ime, ki v grščini pomeni čebela.

Uporabljamo nadzemne dele, predvsem liste. Za nabiranje je primeren čas od julija do oktobra. Če nabiramo celo zelišče, ga odrežemo 10 cm nad tlemi, rezanje pospešuje rast listov. Pri sušenju listov bodimo pazljiv...