Pozdrav vsem in hvala za prve glasove in vprašanja!

In: živjo, Petra! Odpiraš debato z dobrimi vprašanji. Hvala za razmišljanje. Praviš, da opazuješ otroke v šoli, in ugotavljaš, da nekatere nič ne prizadene, drugi pa so solzni že ob ostrejši besedi. Nekateri se trudijo za odličen uspeh, za potrditev, pohvalo; tako se tudi kasneje v službi odzivajo preobčutljivo. Sprašuješ se, kako že v otroštvu krepiti občutek lastne vrednosti, da ne bi človek ostal odvisen samo od pogledov drugih …


Mnogi, da ne rečem večina, vse svoje življenje preživijo v beračenju in »fehtarjenju« za takšno ali drugačno potrditev od drugih. V ta iskanja vložijo vso energijo in največkrat veliko pretrpijo. Iščejo nekaj, kar »morajo« imeti: stvari, oblačila, ime, sloves, prijatelje, določen ugled, lepo oceno, srečo ... Če tega nimajo, so prizadeti, se ne cenijo, izgubijo celo življenjski smisel. Potem se obnašajo neuravnovešeno: tako solze kot zunanja neprizadetost so lahko rezul...