Življenje iz vere je nenehno in že kar podzavestno prepričanje, da je nad nami Nekdo, ki nas spremlja, ki ve za nas, ki nas ljubeznivo opazuje, kako se trudimo za dobro, in nam pri tem tudi na svoje božanske načine pomaga. Živeti iz vere pomeni vedeti, da nam je Gospod vedno blizu. Nima nas več za otroke, zato je njegova bližina na prvi pogled neopazna. Toda kot zreli ljudje smo sposobni gledati tudi z očmi vere.

Potem smo z njim vedno povezani. S tem izpolnjujemo, kar nam je naročil Jezus: Treba je vedno moliti in se ne naveličati (prim. Lk 18,1). To naposled sploh ni tako težko, to razume že malček, ki vedno vsaj podzavestno živi v navzočnosti svoje matere. Nikoli se tega ne naveliča. Taka molitev, zavest božje bližine, tudi nas ne bo utrujala.

p. MIHA ŽUŽEKDUHOVNO POČITNIŠKI P...