Navajeni smo misliti, da je Jezus posebej izbral le dvanajstere, ki jih je poklical po imenu in jim dal nalogo oznanjevanja božjega kraljestva. Navajeni smo tudi, da samo njim in tistim, ki so jih nasledili – škofje, duhovniki, diakoni – pripisujemo odločilno vlogo pri gradnji Kristusove Cerkve. Navajeni smo, ker so nas tako učili, da smo eni znotraj Cerkve, drugi pa pač zunaj, ker ne verujejo po naše, ker niso prejeli zakramentov. Težko nam je videti in sprejeti vse tiste, ki so za mejo, tisto mejo, ki jo sami postavljamo med nami in drugimi.

Zgodilo se je, da je Jezus prišel čisto blizu meje med Izraelom in Kanaanom, današnjim Libanonom. Kanaanska dežela, poimenovana po Kanaanu, Noetovemu vnuku, je bila izključena iz božje zaveze z Izraelom, veljala je za prekleto in pogansko deželo. Iz te dežele je čez mejo k Jezusu prišla žena v stiski in ga prosila, naj ji pomaga. Učenci so jo hoteli odgna...