»Iz delavnic so nas nagnali na dvorišča na kosilo in jedle smo na isti način; čepele smo na tleh, da smo si nadrobile kruha v redko plažo. Bilo je nečloveško ravnanje, saj ti neandertalci niso vedeli, kako bi nas bolj ponižali. Po večini so prišli prav z dna. Imeli so na vesti prenekatere zločine in kompenzirali so svoje občutke manjvrednosti s tem, da so nas poniževali.

/…/ Mama Dermastija je med vsemi naredila največ preko norme. Direktor jo je pohvalil in vsem postavil za zgled ter ji obljubil nagrado. Vstala je in rekla pogumno: ‘Gospod ravnatelj, samo eno vas prosim, v svojem imenu in v imenu vseh sotrpink. Glejte, stara sem šestdeset let, štirinajst otrok sem pošteno zredila in vzgojila. Vedno sem trdo delala, nihče ni storil nikomur nič žalega. Moja edina krivda je, da sem verna in da so verni tudi moji otroci. Od tega ne morem odstopiti. Tudi v zaporu skušam biti poštena, tudi nasproti sedanji oblasti, nihče mi ne more očitati ničesar. Gospo...