Ljubljanski svetopisemski maraton: 160 ur branja Svetega pisma brez predaha

Marsikdo, ki zagleda Sveto pismo, se ustraši ob tem, kako debela knjiga je to. Vzame ga v roke, prelista in ga nato vrne na polico, rekoč: »Kdaj drugič!« Tisti ‘drugič’ se vedno znova prenaša naprej in naprej. Za marsikoga je to knjiga, ki je namenjena samo tistim, ki imajo dovolj časa za branje in razmišljanje, posvečenim ljudem. Spet drugi vzame Sveto pismo v roke, ga začne brati, nato pa ugotovi, da ga ne razume kaj dosti in da se besedilo kar precej razlikuje od tistega v Svetem pismu v slikah. Nekaj časa se še muči, nato pa obupa. Spet drugi vzame Sveto pismo in ga bere kot knjigo navdihov. Izbere si samo tiste odlomke, ki so ‘varni’ in ne ogrožajo njegovega načina življenja. In vendar je ravno Sveto pismo tisto, kar imenujemo božje razodetje. Vera namreč prihaja iz poslušanja in spoznanje iz vere.

S Svetim pismom poglabljamo vero
Da Sveto pismo to...