Ko sem pred leti v mrakuveslal po okljuku mrtvice Obedska bara v Sremu, sem za hip pomislil, da imam prisluhe, ko sem zaslišal žabje kvakanje v zraku. In tega kvakanja ni bilo malo, sprevrglo se je v zbor, ki me je pripravil do tega, da sem izpustil veslo in sledil s pogledom skrivnostnim sencam, ki so se spreletavale nad mojim čolnom. Ta se je rahlo zibal na nakodrani gladini mrtvice, šibane od poletnega vetrca, medtem ko je obzorje zaznamoval vzhajajoči mesec. Doživel sem edinstven večer v družbi kvakačev (Nyctycorax nyctycorax), svojevrstnih posebnežev v svetu ptic. Zaradi nočnega načina življenja se je kvakača, ki mu je dalo ime njegovo značilno oglašanje, ki močno spominja na kvakanje žab, oprijelo tudi drugo ime, nočna čaplja. Za čapljo ni posebno velik, le čapljica (Ixobrychus minutus) je še manjša od njega.

Čokat ptič pepelnatih odtenkov perja črnega hrbta in z nežnimi belimi peresi, ki krasijo njegovo glavo kot prefi njena čopka, je pri nas redka...