»Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?«

Ustavljam se ob besedi »premagati svet«. Ob njej se v meni prebudijo najrazličnejše podobe, ki govorijo, kako je to kot želja globoko zasidrano prav v vsakem od nas. Na eni strani opazujem nedolžno otrokovo željo, da bi bil velik in bi premagal vse, ki so močnejši od njega. Nato stopi predme tiha in globoka želja ranjene, prizadete in užaljene osebe, da bi lahko nekega dne premagala vse, ki jo žalijo, ranijo, ponižajo … Kolikokrat je nekje globoko v nas želja, da bi končno lahko premagali svet svojih notranjih neurejenih, pogosto nezavednih nagnjenj, ki poganjajo naše vedenje. In kolikokrat bi radi premagali takšno in drugačno škodljivo vedenje v svetu, ki nas obdaja.

»Premagati svet« bi lahko pomenilo nekaj podobnega boju, katerega končni rezultat sta zmagovalec in poraženec. Toda, ali je to res to, kar si želimo? Morda bi prvi hip temu celo pritrdili, še posebno, če smo malo jezni, prizadet...