Ali ni tista javna objava najpogostejših grehov, ki jo je naredil neki starejši, mislim da švicarski jezuitski pater, v neskladju s spovedno molčečnostjo duhovnikov? Meni se namreč preštevanje grehov, celo glede na spol osebe, ki je pri spovedi, oz. predvsem objava tega seznama zdi zelo problematična.
Katja

Duhovniki si med seboj seveda povemo tudi izkušnje iz spovednice. To nam pomaga, saj je za vsakogar dobro, če o svojem delu in doživljanju pripoveduje drugim. Pomaga še, ker se mlajši od starejših spovednikov učijo tistega znanja in modrosti, ki sta pri taki službi potrebna. Vendar nikoli o svojem spovedovanju ne smemo tako govoriti, da bi kdorkoli od poslušalcev lahko izvedel ali samo sklepal na ime grešnika. Ne moreš, denimo, reči: »Lani jeseni sem bil misijonar v nekem mestu in k spovedi je prišel župan, ki je rekel, da je na robu samomora!« Kajti tvoji poslušalci verjetno vedo, kje si bil misijonar in kdo je župan tistega mesta. Če ne vedo, pa lahko to zgodbo pov...