Naša zgodba se je začela, ko sva se Antonella in jaz, Danijel, pred 20 leti spoznala v mladinskih skupinah pri jezuitih v Gorici. Družba Jezusova si je namreč v tistem času z italijanskimi in slovenskimi mladimi Goričani prizadevala, da bi mesto ob meji zaživelo v duhu sprave in sožitja. Poleti 1992 je organizirala romanje po poteh sv. Ignacija. Zadnje kilometre do Lojole smo morali prehoditi v dvojicah; izžrebana sva bila tudi midva. Skupna hoja po zeleni baskovski deželi je bila lepa priložnost za globlje spoznavanje drugega – in sebe ob njem – v mladostniškem iskanju Boga. To so bila leta, ko t. i. »mešani« pari (Antonella je Italijanka, jaz sin slovenskih staršev, pripadnikov slovenske manjšinske narodne skupnosti v Italiji) v naših logih niso bili še zelo številni in vsekakor ne sprejeti z velikim navdušenjem. Pa vendar sva šla naprej svojo skupno pot, na kateri so se nama odpirala nova vrata; tedaj sem tudi začel delati pri Novem gla...