Tretji največji praznik v cerkvenem letu, binkošti, je rojstni dan Cerkve (dies natalis Ecclesiae). Cerkev nam je podaril vstali Kristus. S tem darom nam je izkazal ljubezen in upanje. Sv. Ciprijan jo imenuje »delo Svete Trojice«. Oče hoče, da bi se vsi ljudje zveličali; to hoče izpred stvarjenja sveta. Iz tega Očetovega hotenja prihaja Cerkev. Kristus jo oblikuje skozi tri leta oznanjevanja evangelija, najbolj pa s svojo velikonočno skrivnostjo: smrti, vstajenja in prihoda Svetega Duha. V Cerkvi najde smisel celotno stvarstvo. Usmerjeno je vanjo. Smisel ji daje Sveti Duh, ki jo napolnjuje. Sveti Duh je duša Cerkve.
V kakšno Cerkev torej verujemo?

Verujemo »v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev«. Ta člen je v tretjem delu veroizpovedi, kjer nastopa Sveti Duh. V Cerkev verujemo kot napolnjeno s Svetim Duhom. Sveti Tomaž Akvinski si želi, da bi molili: »Verujem v Svetega Duha, ki napolnjuje Cerkev.« Brez Svetega Duha Cerkve ni. Nastane nekaj nasprotnega.