Moževa mati je bila bolna, odkar pomni. Ko pa sva se midva spoznala, je nenadoma, čisto nepričakovano umrla in moj mož se še vedno ni nehal kriviti za njeno smrt. Kristina

Vašega moža je vse življenje spremljala bolezen matere in očitno ga spremlja še zdaj. Lahko si samo predstavljate, kako mu je bilo ob njej, zlasti pa potem, ko je odšla. Poleg tega, kot pravite, je bil tast veliko odsoten in je tako mati ostajala v oskrbi otrok, predvsem vašega moža, ki je bil najstarejši. Otroci so se morali navaditi na stalen strah, kaj se bo zgodilo z materjo. Že res, da je vsak dan prišla patronažna sestra, pa tudi njena mati jo je veliko obiskovala, a verjetno si nihče ne zna v polnosti predstavljati, kakšne so bile tiste dolge ure in večeri, ko so bili otroci sami z njo in se vedno znova bali, kaj vse se lahko zgodi v teh urah samote. Ta strah je bil verjetno prežet še z velikim razočaranjem in zamero do očeta. Otroci so ostajali sami z jalovo tolažbo, da bo še vse v redu. Zato je v...