Maj gre zelo rad z družino po večjih nakupih. Da se mami in očetu več ne splača sitnariti za bonbone, je že davno ugotovil. Izpolnita mu pa željo, če ga zamika kakšno sadje ali oreščki. Tako je poskusil že vse sorte. Mama sicer včasih zavija z očmi, ker se trudi kupiti čim več ekološko pridelane hrane, a Maj rad poskusi kaj novega. »No, poglej zdaj tole. Jabolka iz Čila,« se je oče obrnil k mami. Maju so se zdela zelo sočna in še pridelana na ekološki način. »Le kaj mu je?« si je mislil Maj. »Tukaj res ni nobene logike več. Da uvažamo tisoče kilometrov daleč sadje, ki ga lahko pridelamo doma,« je bil nejevoljen oče. »Tako, tako, naše pa izvažamo v Južno Ameriko. Daj no, saj mora tudi sadje videti kaj sveta, zakaj bi samo ljudje križarili po morjih?« je mama podrezala očeta. Maju se je zdelo vedno fino, če sta bila oče in mama malce nagajiva drug do drugega. V nakupovalni voziček pa so »zajadrala« domača jabolka.