»Gospod me je vzel izza črede in Gospod mi je rekel: Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!«
(Am 7, 15)

Besede preroka Amosa in vsa božja beseda te nedelje v meni v času novih maš ponovno zbuja hvaležnost za dar redovnega poklica in tolike druge darove. Večkrat se vprašam, s čim sem si vse to zaslužila, s čim sem prepričala Gospoda, da me je izbral oz. obdaroval, s katero sposobnostjo, s katero držo ali čim podobnim. V meni se prebudi skušnjava, da bi začela naštevati. Toda hitro spoznam, da nimam ničesar svojega, s čimer bi se lahko ponašala ali na kar bi se lahko z gotovostjo oprla. Takoj ko pomislim, da je določena lastnost ali sposobnost tista, ki je Gospoda prepričala, že se ta misel sesuje v prah. Vedno znova in znova poskušam in zaključek teh mojih poskusov je vedno isti: moja ideja se kmalu poruši. Včasih se opiram na svoje delo ter na uspehe in rezultate svojega dela. Spet drugič se naslanjam na svoje kreposti in v meni se počasi razvija napuh, ki...