Preljubi! Sveti! Nadvse spoštovani in čislani Apostol! Dragi Pešec!

Vem, da vas v večnosti prebivajoče nebeške svate vse, kar je povezano s časom, bolj malo gane, a tu pri nas je minilo še eno leto, minili so prazniki, še trgovci so za dan, dva zaprli svoje »štacune«, a le zato, da so v miru pripravili razprodaje (ob katerih bodo ljudje zapravljali zato, da bodo prihranili!!!), življenje pa teče naprej, kot da se ni nič zgodilo, kot da se ni nič rodilo in nismo ničesar spoznali in se ničesar naučili. In prav o spoznanju in učenju sem razmišljal v teh dneh, ko sem iz ust uglednih in pametnih ljudi, ki so sedeli za svojimi praznično okrašenimi mizami, obloženimi z božičnimi jedilniki, in seveda potem, ko so odložili božična darila za svoje najdražje pod novoletne jelke, smrečice, božična drevca ali kak drug moderno oblikovan božični okras, še prej pa so ob kaki stojnici zvrnili kozarček kuhanega vina in nazdravili z Božičkom ali...