Za naslov sem izbral del besedila ljudske pesmi o čuku, ki ga je vzela sova. Pravzaprav sta se vzela. Toda s to pesmijo je nekaj zelo narobe, kljub temu da je prijetna za uho in še zabavna povrhu. Zavajajoča je in kar kliče po tem,da čuka predstavimo v pravi luči, ne kot soproga sove, kajti tudi sam je namreč sova. Kljub temu da se ob tem ne bomo odrekli otroškim pravljicam ali drugačnim oblikam sanjarjenja, saj nas sodobni svet vsak dan vedno znova krepko prikuje ob trdna tla.

Čuk (Athene noctua) spada med manjše vrste evropskih sov. Poseljuje odprt svet, posejan z grmovjem in svetel listnat gozd. Najdemo ga tudi v naseljih, kjer se dobro počuti v parkih in na podeželskih vrtovih. Ta sova gnezdi v drevesnih duplih in skalnih špiljah, lahko pa se odloči, da bo dom njegovim mladičem celo luknja v tleh. Zelo pester jedilnik ima, začenši pri manjših vretenčarjih, žuželkah in deževnikih. Čuka lahko...