Kako nam prvo berilo (1 Kr 19,4–8) v predpodobi napove evharistijo? Pokaže nam preroka Elija, ki je na begu. Popolnoma je izčrpan na koncu svojih zemeljskih moči. Obide ga melanholija. Vse delo, ki ga je opravil, se mu zazdi brez učinka. Zaželi si smrti. Tedaj ga sredi puščave, kamor je pribežal pred smrtnimi sovražniki, napolni vonj čudovite jedi. Pred njim je pečen kruh in vrč vode. S tem slastnim darom se mora nahraniti za dolgo pot, ki je pred njim. Priti mora namreč do božje gore Horeb. Njegove telesne moči ga ne bi prinesle do tja. Okrepčan s to čudovito hrano, ki mu jo je v trenutku, ko se je prebudil na trdi puščavski skali, dal Bog, pa zmore hoditi štirideset dni in štirideset noči. Vidi, da je na koncu, toda božja hrana, ki jo prejme, zmore njegov melanholično občuteni konec spremeniti v nov začetek. Ni rezultat njegove pameti, ampak jo lahko doseže le v poslušnosti Bogu.

Občudujemo to starozavezno predpodobo evharistije. Začetek obupa spremeni v zmagoslavje. Kon...