Odgovor je nadaljevanje odgovora na Martinovo vprašanje iz 35. številke Družine: »V svojem okolju opažam, da vse več duhovnikov, predvsem mlajše generacije, živi nekakšen čuden življenjski stil ...«

Veri je lastno, da je občestvena, pravimo. Smo duhovno soodvisni. Vera in svetost nekaterih naših bratov in sester nas dviguje, nevera in greh drugih naših bratov in sester nas pobija. Najbolj se to vidi v družini, kjer so čustvene in bivanjske vezi najmočnejše. Skoraj enako močno je v širšem občestvu, ki ga vodijo duhovniki. Po duhovnikih vera gor, po duhovnikih vera dol, se glasi stari rek. Ta rek velja, vendar le do neke mere. Vera je vendarle veliko več kot rezultanta dejavnosti duhovnikov. Srečamo občestva s šibkim duhovnikom, pa vera vseeno živi, saj ljudje tudi brez duhovnika molijo in slavijo Boga. Skrivnost občestva je ravno v tem, da močni nadomeščajo šibke, bodisi so ti šibki duhovniki bodisi laiki. Druga skrivnost je, da so najmočnejši členi občestva običajno oče...