Zanimivo bi bilo vedeti, kdo od nebeščanov je Antonu Martinu prvi čestital, ko je bil ta tu na Zemlji pred desetimi leti razglašen za blaženega. Anton Aškerc je v Slovenski legendi izbral prav njega, da je pomiril spor na slovenski strani nebeščanov, ki so se postavljali po robu, da bi bil mednje sprejet odpadnik Primož Trubar. Slomšek mu preprosto pohiti naproti s pozdravom: Naj bom jaz tvoj prvi častitelj; iz narodne smrtne stoletne noči na delo si prvi buditelj.
Legenda je pač legenda; leposlovna zvrst. A legenda je tudi Slomšek, toda v povsem drugačnem pomenu. Slomšek je vzor! In koliko ga poznamo, da bi se mogli vzgajati ob njem? Če je res, da se narodom resnični duhovni velikani rodijo na sto ali dvesto let, koliko časa pa traja, da jih narod prepozna in posnema? Na Slovenskem nemara kak popoldan dalj kot kje drugje.

Pol stoletja je bila sled za Slomškom zasuta devet klafter globoko, če si mero izposodimo pri Cankarju, ki pa je bil v tem času živ predvsem...