Razprave o tem, kako velja razumeti ustavno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti, imajo pri nas dolgo brado. Ob različnih vprašanjih, povezanih predvsem z umeščanjem katoliške Cerkve v slovensko družbo, so se v letih tranzicije kresala mnenja o tem, kaj naj bi še bilo oziroma naj ne bi bilo več v skladu s 7. členom ustave, ki so ga nekateri želeli uporabiti kot gradbeno dovoljenje za čim višji državno-cerkveni razmejitveni zid, drugi pa kot vstopno točko razumnega dialoga, katerega cilj naj bi bil napredek človeške osebe in skupnega dobrega, če uporabimo besede iz znamenitega »vatikanskega sporazuma«. Prav uveljavitev tega sporazuma maja 2005 je pomenila, da Slovenija vsem nazadnjaškim alergijam na katolištvo navkljub odpira dokaj širok prostor za sodelovanje države in Cerkve v dobro ljudi.

Da s tem »ločitvena« razprava še ni končana, je bilo sicer vnaprej jasno. Napenjanje mišic je bilo mogoče pričakovati povsod tam, kjer je bilo mogoče razpihati sum, da gre...