Prgišče pepela
Prgišče pepela
MARTA KMET (*1929 +2009)
Nebo in zemljo si ustvaril, Gospod, in ptice pod nebom in živali na zemlji. In svetlobo in reke in potoke, jezera in morja. Vse, kar je na zemlji in pod zemljo.
In mene, človeka, si ustvaril.
Ki sem v bistvu prah in pepel. In, gledano s stališča večnosti, manj kot muha enodnevnica. Kakor komet v danem trenutku letim mimo, kakor zvezda, ki se utrne in je ni več. Komaj jo kdo opazi.
Bili smo na pogrebu.
Bila je majhna, okrogla posoda. In v njej prgišče pepela.
Zajela nas je groza.
Nad čim?
Človek je bil in ga ni več. Preprosto.
Preprosto?
Vse življenje se je zdel sam sebi pomemben ali vsaj trudil se je za to. Potem pa tak konec. Kakor da nenadoma zmanjka poti in padeš v prepad in izgineš. Je bilo potem sploh vredno, d...
Nebo in zemljo si ustvaril, Gospod, in ptice pod nebom in živali na zemlji. In svetlobo in reke in potoke, jezera in morja. Vse, kar je na zemlji in pod zemljo.
In mene, človeka, si ustvaril.
Ki sem v bistvu prah in pepel. In, gledano s stališča večnosti, manj kot muha enodnevnica. Kakor komet v danem trenutku letim mimo, kakor zvezda, ki se utrne in je ni več. Komaj jo kdo opazi.
Bili smo na pogrebu.
Bila je majhna, okrogla posoda. In v njej prgišče pepela.
Zajela nas je groza.
Nad čim?
Človek je bil in ga ni več. Preprosto.
Preprosto?
Vse življenje se je zdel sam sebi pomemben ali vsaj trudil se je za to. Potem pa tak konec. Kakor da nenadoma zmanjka poti in padeš v prepad in izgineš. Je bilo potem sploh vredno, d...