Jaz, Žiga, sprejmem tebe, Barbara, za svojo ženo in jaz, Barbara, sprejmem tebe, Žiga, za svojega moža. Tako sva začela. In Bog je bil, je in bo z nama! Kmalu smo bili trije, nato štirje, sedaj nas je šest – trije parčki. Živimo na vasi, ob robu Ljubljanskega barja in Ljubljane. Povezani smo z več župnijami. V Ljubljani imamo to srečo, da je veliko izbire. Tako imamo skavta v župniji Vič, glasbenike v župniji Rakovnik, živimo v župniji Barje, k mašam in druženju pa zahajamo v center Ljubljane – k frančiškanom.

Seveda se družimo s kristjani tudi širše – letos smo se udeležili procesije z barkami v Strunjanu ter festivala Ritem Duha v Mariboru. Pomembno se nama namreč zdi, da smo vsi skupaj vključeni v Cerkev na Slovenskem, saj konkreten občutek pripadnosti Cerkvi razblinja pomanjkanje kristjanov v šoli, službi in družbi.

Hiša, v kateri živimo, je večgeneracijska – v njej nas živi kar šestnajst ljudi, da ne omenjamo takih...