Živijo Anja,
pišeš, da te zelo motijo tvoji mali grehi. Kar naprej o njih razmišljaš, čeprav ti je že kdo rekel, da jih moraš pozabiti. Pa ti to ne uspe. Kaj lahko storiš?

Najraje bi ti najprej odgovorila z vprašanjem: Res misliš, da je tisto, kar te nenehno moti, greh ali le občutek krivde?

Pravi občutek za greh je vse večja redkost. Radi bi na vse načine dali prednost osebnosti ter njenemu svobodnemu in čim bolj zadovoljivemu uresničenju. In to velikokrat v škodo zdravemu odnosu do samega sebe.

Izgubljanje občutka za greh pa ni zmanjšalo občutkov krivde – morda jih včasih celo poveča. Občutek krivde, ki se izraža v notranjem neskladju, napolni srce s strahom, z nezdravim sramom, neprijetnostjo pred nečim, česar največkrat ne zmorem niti jasno poimenovati. V srcih ljudi se ponavlja zgodba, ki jo poznamo iz Svetega pisma v pripovedi o prvem grehu. Adama in Evo je po grehu postalo sram, skrila sta se, začela prelagati krivdo...