Meditacija ob dnevu posvečenega življenja



Na kaj pomislimo, ko slišimo besedo »posvečen«? Ta beseda se nam zdi nekaj posebnega, ker je izvzeta iz vsakdanje rabe in jo uporabljamo le ob posebnih priložnostih. Gotovo nas spominja na svetnike, ki so živeli tako zgledno, da jih je Cerkev razglasila za tiste, ki so gotovo pri Bogu in uživajo večno plačilo.

Smo že kdaj zaželeli komu, da bi bil svetnik? Ob prelomnih dogodkih, kot so rojstni dnevi, godovi in drugi prazniki, največkrat zaželimo drug drugemu zdravje. To je seveda prav, toda ali pomislimo, da je zdravje minljivo in krhko ter da se pri vsakem človeku prej ali slej konča? Če pa zaželimo človeku, da bi bil svet, mu zaželimo nekaj, kar traja večno. Svetost se namreč iz tega življenja podaljša v neminljivo večnost. Gotovo pa je, da je svet lahko le tisti, ki je posvečen. K posvečenosti ali svetosti pa smo povabljeni vsi ljudje, v prvi vrsti kristjani.