V drugem in tretjem adventnem tednu, od 7. do 19. decembra 2009, pod pokroviteljstvom Združenih narodov v Københavnu na Danskem zaseda že deseti mednarodni posvet o podnebnih spremembah. Zakaj bo poleg Kjotskega (1997) tudi ta šel v zgodovino našega zelenega planeta?

Kjotski protokol, ki se bo iztekel šele leta 2012, zavezuje večinoma le industrijsko razvite države Zahoda, v Københavnu naj bi k podnebnemu sporazumu odločneje pristopile tudi največje onesnaževalke, ZDA in Kitajska. Sporazum naj bi bil zavezujoč tudi za Indijo in za države v razvoju. Gre torej za globalno solidarnost, ki naj bi bila dosežena z novim podnebnim sporazumom ali pa vsaj s prehodnim dogovorom. Če je bil kjotski sporazum jasen signal, da je z našim podnebjem nekaj zelo narobe in da bo potrebno nekaj narediti, mora Københaven nakazati in poiskati rešitev. V ospredju je pereče vprašanje: Kako naj se udeleženci vrha zavežejo, da do leta 2020 na globalni ravni zmanjšajo izpust škodljivih toplogrednih...