Dan pred svečnico sta Maj in babica pomagala pospravljati jaslice. Maju je bilo zelo všeč, da so na njihovem balkonu na smreki gorele lučke, ko jih drugod že dolgo ni bilo več. »Babica, komaj že čakam, da bo letos spet božič.« »To boš pa še nekaj časa čakal, saj vidiš, da komaj pospravljamo jaslice. Ali mi daš ’prosim’ tisto škatlo.' »Kaj bova pa dala vanjo?« »Mah.« »Kako? Zakaj? Saj ga lahko letos spet naberemo. Pa tako zabavno je bilo v gozdu,« ni mogel razumeti Maj, da babica želi shraniti tudi mah. »Poglej,Maj. Mah lahko shranimo za drugo leto.« »Toda, saj se bo posušil!« »Če ga bomo samo malo orosili z vodo, bo spet lepo zelen. Tisti v gozdu bo pa ostal. Tudi tako prispevamo k ohranjanju narave.« Maju ni bilo čisto nič jasno. »Babica, to pomeni, da bi 50.000 družin obvarovalo 50.000 kvadratnih metrov ali več mahu, ali ne?« se je vmešal bratec Janez. »Tako je.« »No, to je pa tudi nekaj,« si je mislil Maj, čeprav ni vedel niti, kolik...