Preljubi! Sveti! Nadvse čislani in spoštovani apostol! Dragi Pešec!

No, zdaj se je končno izkazalo, kakšen sem: Obljubil sem, da ti bom redno pisal, pa poglej, koliko časa je trajalo, da sem se spet spravil k izpolnjevanju svoje obljube! A naj zveni še tako za lase privlečeno (in veš, da kar se vlečenja za lase tiče, res ne morem lagati: kar poglej si mojo plešo na fotografiji!), mi je prav premišljevanje o izpolnjevanju obljub preprečevalo, da bi izpolnil svojo obljubo.

»Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile!« (Mt 26,31) Naša čreda je ostala brez pastirja. Dobesedno. In brez besed. Pastir, ki je rad hodil za izgubljenimi ovcami (ali pa morda: k izgubljenim ovcam?!), se je izgubil še sam. Čeprav je on sam dejal, da se je našel! In hočeš-nočeš se zamisliš. In si misliš svoje! Pa sva z možinjo (SWaj sem ti menda že povedal, da tako ljubkovalno kličem boljšo tretjino svojega zakona? Tretjino, ja! Shujševalna kura in siten mož sta op...