Tudi letos smo se na sveti večer zbrali ob družinskih jaslicah ter Jezusu v pozdrav zapeli Sveto noč. Trije dekliški glasovi so ob spremljavi maminega alta in očijevega basa prvič po slabem letu dni zapeli pesem, ki v božičnem času pri naši večerni družinski molitvi zamenja angelčka.

Čeprav nas zelo moti vsesplošno komercialno prehitevanje božiča, pa smo se vendarle doma že od začetka adventa zbirali pri jaslicah. A le pri njihovi zunanji podobi, ko smo najprej na standardno mesto v kuhinji postavili leseno ploščo, na kateri je sprva kraljeval doma narejeni adventni venček, sčasoma pa ga je začela »izpodrivati« (a le na plošči) pokrajina jaslic, ki je iz dneva v dan nastajala pod rokami očija Aleša. Mami Marija ima pri tem le vlogo opazovalca, vse dokler s 7-letno Matejo, 4,5-letno Petro in 3-letno Klaro na sveti večer dopoldne ne dobijo mesta v jaslicah še figurice, prav tako očijevo ročno delo. Le Jezušček še počaka, da ga, blagoslovljenega, po o...