Teja in Nina sta bili v dnevni sobi, fanta v Petrovi, Anje pa že dolgo ni bilo iz njenega kraljestva – in kar naenkrat se je mami zazdela tišina v hiši pretiha.
Obrisala je roke in stopila od sobe do sobe. In je imela kaj videti: njen najstarejši je pobijal neke vojake na ekranu, njena velika hči je klepetala po skajpu kdo ve s kom, mali deklici pa sta se v dnevni sobi zabavali pred televizijo! Same namišljene igre, škodljive zdravju, domišljiji in ustvarjalnosti otrok – kako je mamo to bolelo!

Kaj naj stori s temi svojimi zlatimi, pridnimi otroki, ki jim ni kaj očitati, vsak prosti trenutek pa tako slabo porabijo!

»Ko sem bila jaz mlada …« je začela odpirati skrinjico spominov, malo pobrskala po njej, potem pa z veselim in podjetnim glasom zaklicala: »Čaj in kolački čez deset minut!!« Že dolgo uporablja to prijetno vabo in vedela je, da njene otroke to vabilo vedno potegne. In čez deset minut so res sedeli tam, vsi. Njeni in sosedova dva, le tiste deklice a...