Saj v časopisu piše!

»A si slišala? Grozno, a ne? Saj sem vedno rekla …«

Ne, Ana ni rada poslušala, kadar so se zavrteli opravljivi mlinčki, posebno še, če so ropotali s pretvezo, da jih samo skrbi za ljubega bližnjega. Kako hitro se skrb za ljudi spremeni v vse kaj drugega in kako hitro iz muhe nastane slon ali celo strela z jasnega! Ana je rada vedno znova pripovedovala tisto smešnico o transformatorju, ki se od ust do ust spreminja v fransformator, francno mater itd., dokler na koncu ne pride ven novica, da je treščilo v obe, v franco in v mater.
Ja, tako je z novicami, previdno jih je treba sprejemati in še bolj previdno pripovedovati naprej, saj se ti kar mimogrede pred očmi spreminjajo v nekaj popolnoma drugega, po sistemu otroške igrice telefonček. Vsak pove, kar je slišal in zgodijo se čudne reči! In to celo takrat, ko ni v ozadju nobene želje, da bi se kaj prikrojilo, polepšalo ali pogršalo, ko ni nobene potrebe, da bi taka ali...