Sredi šolskih počitnic je moja žena izginila v neznano. Pustila je samo listek, da odhaja.

Nadaljujete: kot je odšla, je tudi prišla, vam pa je oboje povsem nerazumljivo. Ugotavljate, da je bila stiska tista, ki jo je odnesla, skrb za otroke ter sram in krivda pa so bila čutenja, ki so jo privedla nazaj. Ne veste pa pravega imena za stisko, ki jo je dobesedno porinila čez rob. Iz vašega dopisa se dá razbrati, da je bila v zadnjem času skrajno nezadovoljna, nesrečna, žalostna, kar se je kazalo v njenih večernih izhodih, ko niste vedeli, kam gre in s kom. Ko ste bili že na robu obupa, ste jo začeli že zasledovati. Sedaj vam nenehno očita, da ji ne zaupate, da ste jo preverjali, vohunili za njo ... To vas seveda zelo vznemirja in jezi, saj ste prepričani, da je vaša žena zares storila vse, da ji niste mogli več zaupati.

Verjamem, da oba zelo trpita in da se v zadnjem času bojite, da bo vašega potrpljenja konec. Krščansko potrplj...