Razpotje, na katerem kristjan danes živi, je bolj kakor kdajkoli na križišču dveh poti, ene, ki vodi navzdol, in druge, ki vodi navzgor. Vemo, da lahko žoga sama od sebe pospešeno uide po bregu navzdol, nikoli navzgor. Za pot navzgor potrebuje pospešek od zunaj.

Žoga le izraža najglobljo resnico narave: po naravi vse teži k nižjemu, preprostemu in lažjemu. Nič ni lažje od lažjega. Lahko je, kar ni zapleteno in kompleksno. Preprosto je nekaj, v čemer ni razlik; in če ni razlik, tudi napetosti ni. V tem je skrivnost prostega pada. Zaradi razlike v višini ima telo, dvignjeno nad zemljo, določeno energijo; če telo spustimo, bo zaradi zemeljske sile privlačnosti padlo na tla. Z izgubo višinske razlike pa je tudi izgubilo zmožnost gibanja. Brez razlik ni gibanja, ni življenja, ni ustvarjanja. V »prostoru« brez razlik tudi misel izgubi miselno zmožnost; kjer ni razlik, tudi ni mogoče razlikovati na primer med resnico in neresnico, med dobrim in zlim. Brez razlik je vse vseeno; in...